KASTELIC STAREJŠI & KASTELIC MLAJŠI

Odprtje razstave likovnih del Janka in Simona Kastelica

tor, 24. avgusta 2021, ob 20.00
VSTOP PROST

Janko in Simon, Kastelic starejši in Kastelic mlajši, skupaj. In vsak zase, s svojimi edinstvenimi likovnimi deli.

Janko Kastelic s svojimi več kot petinštiridesetimi leti intenzivnega, raziskovalnega in poglobljenega delovanja pušča pomembno in evolucijsko likovno sled. Temeljna slikarjeva zanimanja ostajajo in povezujejo njegova različna ustvarjalna obdobja. V vsebinskem smislu prisega na genius loci prostora, v katerega je vraščen. Kras in širši, po Mediteranu dišeči ambient sta navdih, a avtor ne obnavlja vizualne izkušnje, temveč svoja intimna, duhovna soočanja z njo. Pot interpretacije je likovno osmišljena, prefinjena, karakterna, zaznamovana z odlično risbo, z vzpostavljanji žlahtnih struktur, z barvami, ki jih zajema iz zemlje, kamna, neba in morja, s paleto, ki simbolizira štiri elementarne vrednosti. V najnovejšem ustvarjalnem obdobju se posveča ciklu Sekvence, katerega sklop so tudi slike Hipnost v prostoru. Tu je njegov svet abstrahiran, a vsebinsko počelo ni zanikano. Iz navidezno abstraktnega dogajanja se luščijo tako z realnostjo povezani segmenti kot tudi znakovna znamenja oziroma simboli. Slike Janka Kastelica so prefinjene, likovno-estetsko dovršene, izvrstno minuciozne. V svoji uglašenosti so zveneče in sporočilne. Prinašajo vzvišeno atmosfero in magičnost. Ta prizore vodi celo k idealistični metafiziki. Premišljeno konceptualizirana slikovna polja imajo izrazito arhitektonske kompozicije, ki so grajene dvopartitno, in sicer z barvno tonaliteto in z risbo. Za Janka je likovno ustvarjanje neke vrste igra likovnih prvin, vpeta v pravila likovne sintakse, kjer ima vsaka prvina svojo vlogo, svoj namen in pomen.

Simon Kastelic se po likovnem svetu giblje z njemu lastno subtilnostjo, s tankočutno percepcijo prostora in časa ter fleksibilno kreativnostjo, ki ga vodi od tradicionalnih prijemov do multimedijskih uresničevanj. Je zagovornik klasičnega slikarstva, figuralik po duši, hkrati pa klasična likovno-formalna izhodišča prepleta s sodobnimi umetniškimi praksami. V njegovih delih poleg izjemne ustvarjalne širine in svetovljanstva čutimo tudi lokal patriotizem, bodisi tisti, s katerim gravitira h Krasu, kot tudi tisti, ki je širšega, nacionalnega značaja. Simon je strasten raziskovalec preteklega, podob in njihovih načinov slikarskega udejanjanja. Dela iz slovenske umetnostnozgodovinske zakladnice ga spodbujajo k aktualizaciji, k svobodni interpretaciji, k svojstveni nadgradnji, k večplastnemu branju, ki ga njemu in kasneje tudi gledalcu omogočajo popkulturne konotacije. Nacionalne pomnike in klasične likovno-teoretske principe uresničuje z novimi danostmi časa, ki ga živi in ki od odgovornega ter subtilnega ustvarjalca, kakršen je on sam, terja tudi odgovor. Sooča se z ontologijo umetnosti, sprašuje se o večnosti likovnih del, o tem, kako lahko ostajajo in obstajajo tudi v sedanjem času. Sprašuje se o likovnem jeziku in njegovi morfologiji, o univerzalnosti izražanja s štafelajno sliko, z barvo in linijo. Likovno ustvarjanje je zanj intimen odnos, ki ga snuje na izrazito oseben način. Gradi na različnostih, a istočasno ustvarja harmoničnost ter dosega živost in popolnost likovnih organizmov.

Avtorja razstavo postavljata na ogled ob 30-letnici Kosovelovega doma Sežana in prazniku Občine Sežana.
(Anamarija Stibilj Šajn)