MEGALOPOLIS

fantazijska drama, ZDA, 2024, 138 min

Režija: Francis Ford Coppola

Igrajo: Adam Driver, Aubrey Plaza, D.B. Sweeney, Dustin Hoffman, Giancarlo Esposito, Jason Schwartzman, Jon Voight, Laurence Fishburne

V mestu Novi Rim, ki mu grozi propad, se razvname spor med vizionarskim umetnikom Cezarjem Katilino in konservativnim županom Franklynom Cicerom. Prvi sanja o utopični prihodnosti, drugi pa vztraja pri nazadnjaškem statusu quo, ki vzdržuje pohlep, osebne interese in strankarsko vojno. Med njiju je razpeta Julia Cicero, županova hči, katere ljubezen do Cezarja je zamajala njeno lojalnost do očeta.

Režiserjeva beseda: Seme za film je bilo zasejano, ko sem si kot otrok ogledal Bodoče čase (Things to Come), posnete po knjigi H. G. Wellsa. Ta Kordova klasika iz tridesetih let, ki govori o gradnji prihodnosti, me je spremljala vse življenje: najprej kot dečka, navdušenega za znanost, pozneje pa kot filmskega ustvarjalca. S scenarijem se v resnici nisem ukvarjal štirideset let, kot pogosto vidim zapisano, temveč sem le zbiral zapiske in izrezke, ki so se mi zdeli zanimivi za kakšen prihodnji projekt /…/. Poleg tega sem po številnih filmih, ki sem jih posnel o različnih temah in v različnih slogih, upal, da bom pozneje v življenju bolje razumel, kakšen je moj osebni slog. /…/ Nazadnje sem se po dolgem premisleku odločil za idejo rimskega epa, nato pa rimskega epa, postavljenega v sodobno Ameriko. Scenarij sem tako zares začel pisati šele pred kakšnimi dvajsetimi leti. /…/ Raziskal sem več možnosti, nato pa me je pritegnil dogodek, znan kot Katilinova zarota /…/. Pomislil sem, da bi Katilinovo zaroto, kot jo je opisal zgodovinar Salustij, umestil v sodobno Ameriko, tako kot sem Srce teme Josepha Conrada v Apokalipsi danes postavil v vietnamsko vojno. Začel sem z jedrom zgodbe: zlobni patricij Katilina pripravlja državni udar, vendar mu načrte prepreči konzul Cicero. Po predlogu [zgodovinarke] Mary Beard sem Katilino preimenoval v Cezarja: mladi Julij Cezar je bil namreč v Svetonijevi različici zgodbe Katilini zelo blizu, poleg tega pa bi bilo ime Cezar občinstvu bolj domače kot Sergij, kakor je bilo Katilini v resnici ime. Spraševal sem se, ali je običajna predstava o Katilini kot ‘zlobnem’ in Ciceru kot ‘dobrem’ sploh pravilna. V zgodovinskih virih preberemo, da je bil Katilina poražen in ubit, Cicero pa je preživel. Ker pa zgodbo vedno pripoveduje preživeli, sem pomislil: kaj pa če je bila Katilinova zamisel za novo družbo /…/ v resnici ‘vizionarska’ in ‘dobra’, Cicero pa je bil ‘reakcionaren’ in ‘slab’?