Vlak št. 1 2 3 v bodočnost
Predstava je v koprodukciji Kosovelovega doma Sežana in Slovenskega stalnega gledališča Trst na sežanskem odru zaživela ob 12o. obletnici rojstva Srečka Kosovela, spomladi leta 2024. Nato je bila v letu obeleževanja 100. obletnice smrti Srečka Kosovela (2026) posodobljena še za tržaški oder.
Premiera v Kosovelovem domu Sežana: 18. marec 2024
Premiera v Slovenskem stalnem gledališču Trst: 15. maj 2026
Koreografija: Petra Štolfa
Scenarij: Rafael Vončina in Mateja Kralj
Scenografija: Jasmin Kovic
Kostumi: Nika Dermastja
Projekcije: Sybil Calligaris
Glasba: Aleksander Ipavec
Ton: Vasja Križmančič
Lektor: Renato HorvatNatopajo:
On, človek – Matej Zemljič
Ona, umetnost – Marta Fabris
Ljudje – Petra Arko, An Banovič, Iris Baruca, Evelin Bizjak, Elenor Bratož, Tomi Čendak, Zarja Gec, Nika Grmek, Ula Ilijaš, Sara Lina Jagodic Večerina, Sara Jerkovič, Meta Jordan, Mateja Melan, Katka Melan Mozetič, Ema Miklobušec, Tanja Pangerc, Živa Pfeifer, Andreea Proca, Ailin Ramirez, Petra Rojc, Mija Vidič, Ema Vodopivec, Kiara Vrtic, Ana Žnidarčič Čeršnjak
V predstavi »Vlak št. 123 v bodočnost« se Kosovelove misli prepletajo v originalnem scenariju, ki sta ga podpisala poznavalca Kosovelove umetnosti Rafael Vončina in Mateja Kralj, ki je tudi skrbnica Kosovelove spominske sobe v Sežani. Režija, ki jo bo za tržaške ponovitve obnovila Patrizia Jurinčič Finžgar, sugerira vzporednice med preteklostjo in simboli današnjega časa v brezčasni razsežnosti, kjer Kosovelove besede izstopajo z neverjetno aktualnostjo.
Mateja Kralj tako pojasnjuje pomen naslova: »Kosovelov zapis v beležnici Vlak št. 123 v bodočnost sem izbrala za naslov predstave, ker mi je ta sintagma na eni strani prispodoba neusmiljenega drvenja sodobne družbe v razvoj in pohlep, na drugi strani pa simbolizira možnost novega začetka, torej možnost, da se človek zave odgovornosti do narave, sebe, sočloveka, družbe in sveta.«
Nastop glavnega igralca spremljajo številni statisti (njihov nastop je oblikovala koreografinja Petra Štolfa), z glasbenim komentarjem pa pevka Marta Fabris in harmonikar Aleksander Ipavec, ki je tudi avtor izvirne glasbe. Kostume podpisuje Nika Dermastja, sugestivne projekcije pa Sybil Calligaris.
Posnetek neposrednega radijskega prenosa, 18. 3. 2024 , radio Ars
Si.gledal: Ana Jerman Obreza, Svetloba tke misel, beseda da luč (po tržaški premieri)