GORA SE NE BO PREMAKNILA

dokumentarni film, koprodukcijski, 2025, 91 min.

režija: Petra Seliškar

Vsako leto trije bratje – Zekir, Zarif in Zani – preživijo več mesecev v makedonskih gorah, kjer skrbijo za družinsko čredo. Starejša brata, Zekir in Zarif, vodita ovce na višjih pašnikih, medtem ko mlajši, Zani, ostaja v nižje ležeči koči in skrbi za krave. Na nadmorski višini 2400 metrov, daleč stran od kakršne koli skupnosti ali družbe, bratje živijo svobodno, a negotovo življenje, polno trdega dela, pa tudi preprostih iger, druženja in veselja. Poleg precej mlajših bratcev, ki jih Zekir skuša naučiti pastirskega poklica, in mlajše sestre, ki občasno obišče Zanija, so njihovi edini spremljevalci številni ovčarski psi, s katerimi so tesno povezani. Sčasoma pa se bratje vseeno začnejo spraševati: kdo pravzaprav so? Jim bo uspelo živeti kot pastirji? Bodo našli dekle, ki jih bo sprejelo? Kakšna prihodnost jih čaka? Ko napetosti med Zekirom in Zarifom naraščajo, si Zarif vse bolj želi spremembe v svojem življenju.

Po filmu bo sledil pogovor z režiserko.

Festivali, nagrade: Guadalajara (najboljši družbeno okoljski film), Visions du Réel, UnderhillFest (posebna omemba žirije), DOK.fest Munchen.

Na 28. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, je film prejel vesno za najboljšo režijo (Petra Seliškar), vesno za najboljšo montažo (Laureline Delom in Sashko Potter Micevski) ter nagrado članov žirije Art kino mreže Slovenije. Pri slednji so v utemeljitvi zapisali: “Gora se ne bo premaknila je opazovalni dokumentarni film Petre Seliškar, ki s pretanjenim občutkom za ritem in podrobnosti prinaša neolepšan, a poetičen vpogled v pastirsko eksistenco treh mladih bratov v makedonskih gorah, kjer rutina postane obenem sreča in prostor za dvom. Na ozadju navidezne idile se izrisuje globlja pripoved o smislu, bližini in minevanju, ki se izteče v tiho poetično neizogibnost bivanja. Režiserka gledalca na nevsiljiv način ves čas spodbuja k razmisleku o tem, kdo je dejansko bolj ‘odmaknjen’ od pojma življenja.”