TO::MAJ/Kosovelov krog
»Ničesar nimam in vendar mislim: Vse, o vse bi vam moral dati.« (S. Kosovel)
Predstava – gledališki informans – je plod sodelovanja Kosovelovega doma Sežana, Zavoda Delak in MG + MSUM. Nastala je kot poklon Srečku Kosovelu v Kosovelovem letu 2026.
Premiera: 16. april 2026, Kosovelov dom Sežana
REŽIJA: Dragan Živadinov
SOREŽIJA: Aljoša Živadinov Zupančič
SCENOGRAFIJA IN KOSTUMOGRAFIJA: Dunja Zupančič
OBLIKOVANJE PROJEKCIJ: Gregor Mesec
OBLIKOVANJE SVETLOBE: Janez Kocjan
GLASBA: Aljoša Živadinov Zupančič
KOMPOZICIJA SKLADBE: Gremo v smrt/ Tjaša Ribizel
SINHRONIZACIJA GIBA: Mateja Rebolj
IGRALCI/GIBALCI: Luka Bokšan, Borut Doljšak, Ivo Godnič, Sara Gorše, Peter Alojz Marn, Lucija Ostan Vejrup, Timotej Novaković, Tina Resman,Eneja Štemberger, Jure Žavbi.
Povezava do galerije fotografij s premiere gledališkega informansa To::maj/Kosovelov krog
To::maj/Kosovelov krog pogled usmerja v leto 1946, ko je bila 20-letnica Kosovelove smrti, in zapise takratnih sodobnikov, ki so utemeljevali izbor imena Srečko Kosovel za narodnoosvobodilno brigado. Hkrati se avtorji naslanjajo tudi na konkretno bitko pri Komnu proti
Globočnikovim nacistom, v kateri je bilo ubitih enajst mladih pripadnikov Kosovelove brigade. Med njimi je bil Mirko Godnič, stric igralca Iva Godniča, ki nastopa v gledališkem informansu.
Primorske novice, 20. 4. 2026: Dragan Živadinov za izhodišče svoje predstave TO::MAJ/Kosovelov krog ni izbral bitke, temveč maj 1946, ko so preživeli borci obeležili dvajset let smrti pesnika, po kateri so poimenovali svojo brigado. Kaj je botrovalo tej odločitvi? Živadinov izhaja iz 80 let starih zapisov, a jasnega odgovora (pričakovano) ne poda. Namesto klasične zgodbe (spet pričakovano) ponuja niz prizorov, zasnovanih po principu
Kosovelovih konstruktivističnih konsov, ki dogodkov ne konstruirajo realistično, temveč prek giba, vizualne podobe, glasbe (bolje rečeno zvokov) in (skopih) besed ustvarijo simbolno koreografijo smrti.
Koreografijo smrti sklene nazorni verz, zapisan pred stotimi leti, še kako aktualen v času, ko so umirali mladi partizani, pa tudi danes, ko ugašajo življenja mladih borcev po vseh vojnih žariščih: “Ničesar nimam in vendar mislim: vse, o vse bi vam moral dati!”
